Doncha: Pozdravljeni, dragi bralci. Zopet je tu vaša najljubša Antena, ter z njo tudi najina rubrika. Naj vas opozorim, da bodo od zdaj naprej besedila, ki jih piševa s 100jkotom, objavljena tudi na blogu Lajfstajl, na spletni strani http://oflajn.blogspot.com, kjer lahko predlagate teme, z nama delite mnenja, naju pohvalite ali celo skregate…

100jko: Kaj pa to kak lepo sem jaz spedenal blog? Tako lep je... Pa pozabla si tud povedat, da....

Doncha: Torej, ljudje smo unikati. Vsak zase, nekaj posebnega, nekaj drugačnega. Vseskozi se pojavljajo skupine »posebnežev«, ki povzročijo velik BUM v družbi. Kaj je normalno in nenormalno se določa le s količino pripadnikov posamezni skupini. Torej, kdo smo, da sodimo, kaj je prav in kaj narobe? Kaj sprejemljivo in kaj ne?

100jko: Em... Očitno se me ignorira. Naprimer meni je čisto ne sprejemljivo, da me nekdo prekine v sredini stavka, ko ravno govorim o zelo...

Doncha: Ob vsakem koraku nas spremlja kopica plakatov, ki oglašujejo od telefonov pa do gobove juhe. Veliko projektov se odvija tudi okoli teme enakost, demokracija, pravice… V času, v katerem se poudarja svobodno voljo, pa se vseeno srečujemo z raznimi nasprotovanji in upiranji proti drugačnim. Tistim, katerih drugačnost je bila položena v zibelko, še bolj pa tistim, ki so si jo pridobili skozi razvoj- z vplivi družbe, morda družine, celo samodejavnosti. Izpostavila pa bi problem istospolnega partnerstva.
Ni skrivnost, da se istospolno partnerstvo pri moških pojavi že v času prvih civilizacij. Zakaj prej pri moških, kot ženskah? Sklepam, da sta na to vplivali takratna družba ter kultura, saj so bile ženske v večini podrejene svojemu možu, kot pa narekuje Dioniz, so v tem času živeli zelo razuzdano, ter ves čas žurirali.
Kako je s tem danes? Homoseksualstvo je bilo vedno prisotno, le da se o tem ni govorilo. In če ste danes na strani demokracije, se boste jutri zgrozili ob strastnem poljubu dveh fantov. Imam prav? Takšne stvari so še vedno velik tabu. Družba bolj sprejema lejzbike kot geje, verjetno zaradi večnih moških sanjarjenj npr. o sexy dvojici pri spolnih igricah. Priznajmo pa si, da je homoseksualstvo danes že skoraj »v modi«.
Nekako se ne morem odločiti na katero stran naj stopim. Ker me ljudje sprejemajo takšno kot sem, z vsemi svojimi slabostmi in prednostmi, si tudi za druge želim enak občutek zadoščanja in mirnega življenja. Ljubezen je vsekakor boljša, kot sovraštvo, pa naj se razvije med dvema ženskama, moškima ali pa med moškim in žensko. Podpiram tudi poroke med istospolnimi partnerji. Komu mar še nekaj papirjev, s katerimi se zaobljubimo svojem partnerju? Smo z istospolno poroko prikrajšani s čim? Ima to kakšen poseben vpliv na nas? Nima. Strinjam se z vsem, dokler se par ne odloči za posvojitev. Že res, da s posvojitvijo sirota dobi starše, dom in toplino, vendar menim, da bi zaradi predsodkov družbe, ne sprejemanja drugačnosti otrok moral prestati veliko hudega. Družba bi ga verjetno odrivala, se iz njega norčevala, kljub temu, da sam ni kriv ničesar. Nekako pa se mi zdi, da bi se otrok po zgledu staršev odločil za istospolnega partnerja, ko bi odrastel. In tako bi se nadaljeval cikel, ki bi pripeljal do popolne enakosti, mogoče celo prevlade istospolnih družin.
Kot pravijo »čudna so pota Gospodova« in le on je tisti, ki lahko sodi. Kaj pa vem…


100jko: Uff! Danes si pa zbrala temo. A nisem jaz ponavadi filozof? Problem istospolnih partnerjev? A je to res neki problem? Pa niti ni. Osebno nimam nič proti homoseksualno usmerjenim ljudem. Ampak nekako nočem imeti stika z njimi. Zakaj? A v naravi vidimo dve želve, ki se naskakujeta? Vidimo kdaj opičje samice da se naskakujejo vse povprek? Pa recimo, da slučajno vidimo kaj takega. A obstaja kateri izmed vas, dragi bralci, ki bi se mu to zdelo normalno? Pomoje ne. Prepričan sem celo, da je homoseksualnost neke vrste psihična motnja. Pravzaprav imam občutek, da je pravih gejev zelo zelo malo. Veliko več je teh gej wannabejev, ki želijo tako pritegniti pozornost. Se spomnem ko so se pri mojih 14 dekleta stiskale pa objemala pa tubi poljubljale, če so bile dovolj pod vplivom. Pa to niso počele ker so bile lejzbike, daleč od tega,to so počele ker so želele biti opažene. Hotele so, da se o njih govori in razmišlja. Hja no... a ni zdaj isto? Če si gej se moreš obleči v roza srajčko, rumene hlače, nositi roza svilen šal in govoriti kot, da so mu z upanjem, da boš kdaj ime žensko odpadla tudi jajca. Meni se zdi to prenapihovanje gejstva nekaj čisto neprimernega. Izpade ravno tako kot, da želi povedati celem svetu da je gej. Pa smo spet tam – pozornost. A je naklučje, da je večina moških gejev obkrožena z kopico ženskih prijateljic. NI. Mogoče mu res ni več do sexa z žensko, mu pa na vsak način ugaja biti v njihovi družbi. Pa ne rečem, da je narobe,da ime ženske prijateljice. Ampak, da pa hodijo skupaj k frizerju, pedikerju, masaže in konec koncev tudi skupaj lulat. Pomeni morajo moški geji postati ženska? Zanimivo. Zakaj se to pri ženskah ne dogaja? Pomoje ker ženske postanejo lejzbike zaradi drugih razlogov. Meni se zdi da se lejzbike oddaljijo od moškega spola, želijo svetu dokazati, da ne potrebujejo moških. Mogoče pa nočejo biti v stiku z moškimi, da jih slučajno ne zanese nazaj na stara pota. Hjooooj no, zdaj se vsi geji prijemajo za glavo in mislijo kak nimam pojma – gej se rodiš. Mhm. Zato pa vsak moški gej najprej vstraja z žensko dve leti, potem pa postane gej. Kr neki... Aja, da se dotaknem teme o istospolnih družinah. Odobravam, sploh pa to posvajanje. Pa naj bo otrok ozmerjan v šoli, pa naj ima slab vzor doma, pa naj se mu celo šanse da postane gej povečajo. Še vedno je bolše to, kakor pa stradanje na ulici ali v samota v domih.
Neglede na vse kar sem tukaj povedu ostajam odprtomiselen. Kaj pa vem. Mogoče se tudi meni zmeša ob tej ženski (Doni) in postanem gej. Nikoli ne veš...