100jko: Lep pozdrav dragi bralci. To, kar trenutno berete, je novopečeni Antenin blog. Piševa ga Marko Stojanović, znan tudi kot 100jko (20) in Dona Gomilšek – Doncha (16). Blog bo poln hudih, globokoumnih razmišljanj in razglabljanj o tem, zakaj so ženske bolj smotane kot moški.

Dona: …In zakaj so moški tako zagledani vase, da dejansko verjamejo, da so boljši in, da bi brez problemov preživeli brez žensk (:

100jko: Hecam se! Pa saj veš, da ne morem iz svoje kože. Nič drugega mi ne daje večjega veselja, kot to, da te mučim. Trenutno ne vem kaj pisat in sem v blokadi. No... mogoče se v naslednji sekundi in pol kaj spremeni … ne... ni se ... jebi ga... Samo nekaj me pa res zanima. A sem jaz edini, ki ga je strah veselega decembra? Toliko fešt, toliko različnih dogodkov in toliko dela. Kot novopečenemu brucu mi žurke niso nič tuje, ampak toliko različnih, v tako kratkem času je pa izziv tudi najboljšim…

Dona: …In verjetno tudi izziv, kako se izgovoriti pred punco, da lahko med vikendom pobegneš na žur? Vsekakor bom verjetno prva, ki ti bo, celem zašmrkanem, naslednji dan kuhala čaj… Torej, lep pozdrav še iz moje strani. Ravnokar ste dobili razlog več, zakaj boste listali Anteno (beri: in se za dalj časa ustavili na najini strani).
Torej, kaj pričakujeva od Silvestrske noči??


Dona: December si predstavljam kot mesec tisočerih lučk, nakupovalnih mrzlic, vonja po cimetu in piškotih, okrašenih smrečic, ki se bohotijo v dnevnih sobah... Motivi, ki kljub vsakoletnem ponavljanju, v nas še vedno prižigajo posebna pričakovanja. Takšna, ki se morda rojevajo vedno znova, ali pa so v nas zarisana že vse od malih nog, ter tvorijo nek popoln vzorec, kako naj bi se ta magični čas odvijal.
Še posebej dekleta, kot predstavnice nežnejšega spola, nanj gledamo kot na nekaj posebnega, kot čas velikih priložnosti in upamo, da se bo ravno v odštevalnem času do novega leta, poleg nas, s šampanjcem v roki, pojavil hudo dober tip. 5,4,3,2,1 in že nazdravljaš z noro simpatičnim kosom mesa, ki se je tako skrivnostno kot sam pravi "slučajno" zaletel vate, ter ostal priliman na tvoj obraz naslednjih nekaj minut. Ženske nasploh hrepenimo po pozornosti moških, katerih oči izdajajo in hkrati veliko skrivajo. Upam si trditi, da bi se vsaj dve tretjini žensk strinjali z mano, če ne več... Sama spadam v podskupino "žensk romantičark", ki nikakor ne morejo brez sanjarjenja. Ravno zato si od Silvestrovega večera obetam zelo veliko, ter včasih Mojega zelo nerada delim z njegovimi pivskimi kolegi :). Zato raje izkoristim Božič za neskončna cartanja ob svečkah, na Silvestrovo pa se posvetim kuhančku ter norenju naokoli. Prestopiti v novo leto samski?? Ah, kaj pa vem... mogoče je za mladostnike 16minus to res zanimivo, pa vendar dajem prednost tako opevanem Silvestrskem poljubu, ki je višnja na vso praznično smetano.
Kaj me tokrat čaka? Me bodo razveselili, pocartali, napili ali celo užalostili?? Če sta Božiček in Dedek Mraz prebrala moje pismo, bo vse OK. Puncam pa nasvet: »Fante na vrvico!«


100jko: „Fante na vrvico!“ Hehehe. Na verigo draga, verigo! OK. Šibam na temo. December – mesec tisočerih stvari. Večeri, ko v prijetni družbi sediš v krogu s prijatelji in uživaš v globokih debatah, ki nastajajo. Najbolj mi je ostal v spominu tisti hudo hladen večer, ko smo razglabljali o tem, kako vse stvari dobijo dvojčka po nekaj kozarcih kuhanega vina. Hja, kaj ta mraz počne s človeškim umom :) Kje sem ostal? Aaa... Silvestrovo je čas, ki okupira moje možgane za daljše obdobje. Dan pred, razmišljam le o tem kje bom, s kom bom, kakšen bom, kje bom prespal in kdo bo nudil prevoz. Dan po novem letu pa je vedno zelo kratek. Prebudi me nežen glas, katerega lastnica me je rodila dvajset let nazaj: „Marko!!! Dej mi prosim povej kak ti je uspelo zasrati čisto vso obleko?! Razumem, da umažeš bulerje ampak kako ti uspe umazati čisto vsak kos obleke? Misliš da bom jst pucala za tabo!?“ Ta nežen glasek me v tistem trenutku resnično ne moti, ker se v moji glavi odvija film prejšnjega večera... S kom sem ležal tam na ledu? Kdo nas je fotografiral? Zakaj nisem prespal pri punci? A je tamala kej jezna? Komu sem pomagal jelene klicat? In kdo od naših se je metal po stopnicah? Na vsa ta vprašanja in še mnoga druga dobivam odgovore čez cel dan. Včasih je toliko lukenj, da se počutim kot detektiv. Če pa sem iskren, pa vam moram povedati, da večino odgovorov niti nočem vedeti... Kakorkoli že. O letošnjem praznovanju vem le to, da bom „prisiljen“ deliti prvi silvestrski poljub z mojo drago, da bom verjetno gledal ognjemet in da se bom glasno drl, ko bomo odštevali zadnje sekunde tega leta. Ostalo za enkrat ostaja v megli. Nekateri starejši bi lahko ob branju tega prispevka celo pomislili, kako neodgovorna je današnja mladina, da v vsako početje vključuje alkohol in glasno dretje. Hja, nimam nič konkretnega povedati v naš zagovor, tako, da vas zapuščam s prepevanjem tega komada: „Delam kar paše mi, le enkrat se živi...“ od Šank Rock-ovcev.

Srečno 2009 vam želita 100jko in Doncha!