Alkohol kot izgovor

Avtor Oflajn torek, 24. februar 2009

100jko: Pozdrav dragi bralci! Ali ste bili kdaj v situaciji, ko ste nekomu rekli: »Ej stari, sorry za včeri samo res nisem vedel kaj delam, ker smo ga tok popil, da je blo ...«. Pa pustimo vse te kronične pijance, vse te tečnobe in alkoholiziranje. Vsako 13-letno mulo ve, da če bo hotlo piti alkohol, ga bo na nek način lahko dobilo. Prav tako vam je lahko vsem jasno, da se okoli 70% vseh študentov vsaj 2x na mesec konkretno napije.

Dona: Ti že veš ja...

100jko: Zakaj se to dogaja? Zakaj moreš bit vsaj malo pod dozo, ko greš ven? Zakaj ne hodimo v diskoteke čisto trezni? Odgovor je preprost: Ker nimamo moči za kaj takega! Za sebe vem, da mi je prava muka iti ven, v čisto nabit lokal popolnoma trezen. Ker, ko si pijan te tist smrad prešvicanih ljudi sploh ne moti, vsi ljudje ki se zaletavajo vate so popolnoma mehki in prijazni, vsa pijača je vsaj za polovico cenejša kot takrat ko si trezen in seveda, ko si pijan poznaš 50% več ljudi kot v nealkoholiziranem stanju, pa še vsem se zdiš ful zanimiv prav tako kot oni tebi.
OK, zdaj vemo zakaj se zgodi, da gremo ven pijani. Toda ali lahko rečemo, da je alkohol kriv za vse bedarije, ki jih zaradi njega naredimo?
Seveda je kriv alkohol! A je kdo prišel do kakšnega racionalnega zaključka, ki bi razložil zakaj v opitem stanju delamo stvari, ki jih delamo. Saj mi je jasno, da ko se nekdo odloči odtočiti na policijski avto, da se mu je očitno policija že kako zamerila. Toda osebno v svoji podzavesti nisem našel razloga zakaj se mi je zdelo blazno pametno skočiti v sredino grmovja pred neko ambasado. A imam mogoče fetiš na grmovje? Mi želi podzavest na takšen način povedati, da se v meni skriva skrita želja, da postanem vrtnar? WRONG! (beri: ne bi rekel) Pomoje sem to takrat naredil ker sem bil preprosto pijani bedak. Pomoje se vsi strinjate, da je »ker sem bil pijan!« nekako najboljši razlog, ki ga lahko podate ob takem primeru. Kaj pa če vas partner prevara z eno zelo grdo osebo? A se, lepi kakor ste, ne bi vprašali zakaj je prišlo do tega? Verjetno, če bi imel željo, da bi vas varal bi si našel kaj boljšega mar ne? Če vas je pa prevaral z nekom lepšim, pametnejšim, bolj simpatičnim in bolj sposobnim pa obstaja velika verjetnost, da bi vas prevaral tudi trezen. xD Tako, da smo spet pri istem – razlog JE alkohol v krvi. Toda bodimo realni. Preden se začnemo zlivati kozarce opojne tekočine v telo smo trezni. Tako, da bi se takrat morali zavedati v kaj se podajamo. Tako, da če nisi pripravljen sprejeti posledic, ki pridejo po pijani noči, raje ne pij. Še nekaj, mogoče sem samo jaz tak, ampak a ni hecen občutek, ko se zbudiš po teški noči in pomisliš na vse stvari, ki si jih počel? Jaz če bi moral strniti vse skupaj v eno besedo bi bila – »jaoooooooooooooo« :D

Dona: No, pa da ne bo vse delovalo tako lepo z alkoholom. Le-ta je namreč daleč od zdravega, hkrati se pogosto izkaže kot spodbujevalec agresivnosti, razdiralec zvez, vir prepirov…

100jko: Dj dj dj... Party brejker!

Dona: Torej, veliko piti ali biti trezen, brez posledic? Ljudje vedno prispemo do točke, kjer se moramo odločiti med dvema ljubšima oz. dvema neljubima stvarema, vsaka pa ima seveda dobre in slabe lastnosti. Menim, da je alkohol OK, dokler ne postane prepogost ter količinsko prevelik. Sama se po navadi raje odločim za ne pitje, kot pa po-alkoholno slabost in bedarije, ki bi jih lahko ušpičila.
Alkohol, kot izgovor? Kar stara zgodba, bi lahko rekli. V bistvu se mi zdi, da je alkohol najpogostejši izgovor, ki deluje počasi že nekoliko »izrabljeno«. Zakaj si me prevaral? Zakaj si me žalil? Zakaj si osvajal druge? Alkohol, alkohol, alkohol… Ne, hvala!
Že res, da je lahko v določenem trenutku alkohol super pobeg v brezskrbnost, vendar za nekaj urami dobre volje vsekakor pridejo posledice. Torej, če boš pil alkohol v takšnih količinah, da se nato ne boš znal zadrževati, potem kar izvoli, vendar se hkrati zavedaj, da se boš tako mogoče moral zaradi kakšne bedarije odpovedati dekletu, mogoče prijatelju ali pa le kakšni izgubljeni denarnici.
Pri opitosti se zelo pogosto pojavijo tudi nepričakovana parčkanja različnih ljudi, prepovedani poljubi ter žal tudi veliko mladih takrat izgubi nedolžnost. Zakaj žal? Zato, ker se mi zdi, da bi se prvega spolnega odnosa moral vsak spominjati, kot nekaj lepega, ne pa kot črno luknjo prejšnje noči.
Seveda je takšno navezovanje stikov veliko lažje, tako na vrsto pridejo tudi malo bolj sramežljivi…
Počasi pridemo tudi do varanja. Mislim, da tudi pri varanju ni alkohol tisti, zaradi katerega bi mogli nekomu pogledati skozi prste. Namreč alkohol nas spremlja tako ali drugače čez naše celo življenje in če se partner ne more zadrževati v opitem stanju »alko-primerno«, potem bo shajanje z njim zelo težko. Kako zaupati nekomu ter mirno čakati doma, ko je s prijatelji na pivu, a hkrati vedeti, da se mu ob alkoholu totalno zmeša? Seveda je tu enako, kot na sodišču, kjer se lahko sklicuješ na neprištevnost. Pa bo en »oprosti« dovolj za vzpostavitev ponovnega zaupanja, predanosti?
Menim, da je gojenje ljubezni predolg proces, da bi se ga uničilo s petimi minutami nespametnosti.

Torej, oprostiti partnerju, ki te prevara v hudo opitem stanju? Vem, lahko je govoriti, dokler sam kaj takšnega ne doživiš, vendar… Ne!

Valentinovo

Avtor Oflajn sreda, 11. februar 2009

100jko: Lep pozdrav dragi bralci. Najprej naj zopet omenim, da z Dono sprejemava vse kritike, pohvale, predloge in podobno strani www.oflajn.blogspot.com. Dnevi minevajo in spet je prišel ta dan, ko izide nova Antena, ter z njo tudi najina rubrika. Le nekaj dni nas še loči od valentinovega, in bilo bi nekako hudo narobe, če se tudi jaz in Dona ne bi dotaknila te tematike... Komu od nas, ko pomisli na valentinovo, se pred očmi ne zvrti tisoč kupidov, pa tiste predrage vrtnice, vrh vsega pa še vsi tisti srčki vsepovsod. Bljak! Bljak! Zame je valentinovo eden čisto skomercializiran praznik, ki mi bolj kot ne, ne pomeni ničesar. Med drugim pa je smotano, ker je ta praznik tako kot materinski dan, noč čarovnic in mnogi drugi , namenjen predvsem ženskam. Koliko moških poznate, ki se spomnejo na valentinovo brez, da jih ženske na to ne opomnejo? Čudno ne...

Dona: Marko, veš niso vsi tako brezvezni kot ti… poznam kar nekaj moških, ki radi presenetijo svoje…

100jko: Dona! O gejih sva govorila že v prejšnji rubriki. Torej, na blogu so se pojavili prvi odzivi na najine prispevke in eden naju je pošteno ok****l in naju opisal kot »mal kmečka slovenca po duši«. Rekel je, da bi bilo lepo, da kdaj o temi, ki jo piševa, narediva tudi kakšno raziskavo ali analizo. Tako sem se naredil malo bedastega in šel deskati po netu, da ....

Dona: Haha, oprosti, haha. Naredil malo bedastega? A je to možno? Si iz fejst bedastega skočil na malo manj bedastega? Kar lep napredek morem te pohvalit, ker kaj ...

100jko: LALALALALA! Nisi zanimiva... in šel deskati po netu, da najdem kako stvar ali posebnosti, ki jo o valentinovem niste vedeli. Verjetno ste vedeli, da se valentinovo imenuje po možaklju poimenovanem Sveti Valentin. Dobro. Verjetno pa niste vedeli, da so do zdaj razglasili tri Svete Valentine. Če smo realni je pa samo ta prvi car. Zakaj? Ker se je ta stric leta 143 potegoval za rimskega škofa, kot veste takrat Rimljani niso bili najbolj navdušeni nad kristjani – križanje pa to. Takrat si bil kot župnik že pravi upornik, tako kot emoti zdaj. No, tale župnik je bil še večji car. On se je odločil, da bo krščansko ljubezen primerjal s sexom, kot pa veste sex in bog še dan danes ne gresta skupaj. Po temle Valentinu tudi legenda od kod valentinovo. Kot nam je vse jasno, naš Valentin ni bil najbolj popularen človek v Rimu. Tako je slej kot prej prišlo do tega, da so ga Rimljani ujeli in ga mučili do smrti, ampak med mučenjem mu je uspelo poslati ljubezensko pismo, v katerem je bil navedek: »Od tvojega Valentina«. Dalje, a vas je kdaj zanimalo kako gre z valentinovim pri Azijcih? Hja k njim je prišel praznik skozi medije in marketing, tako kot k nam noč čarovnic. Morem pa priznati, da te hudičevi Japonci in Kitajci vedno uspejo nekako te praznike obrniti. Če je pri nas skoraj nuja, da moški obdari žensko, je tam nekako drugače. Ženske zaposlene v podjetju imajo obveznost, da na ta praznik obdarijo vse moške v podjetju s posebno čokolado, imenovano giri-choco, kar zna biti kar precejšnji strošek. Če samski ljudje pogosto imenujejo 14. februar kot »dan zavedanja samskosti«, so Korejci dobili malo bolšo idejo. V Koreji se praznuje vzporedno z valentinovim dnem tudi črni dan, ki narekuje, da gredo vsi moški, ki niso dobili za valentinovo ničesar, nekam skupaj jesti rezance po kitajsko v črni omaki. Valentinovo poznajo tudi v Iranu, samo tam je valentinovo zavračano in omejeno. Tako, da če imate idejo, da se v Iranu oblečete v goloritega kupida in marširate po cesti, vam predlagam, da ponovno pomislite.


Dona: Torej si želiš, da bi bil ta praznik namenjen moškim, tako kot v Koreji ali na Kitajskem? Namreč, vseeno se mi zdi, da smo ženske nekako bolj željne takšnih pozornosti, kot pa moški. Sicer pa tudi ženske obdarujemo moške na valentinovo! Ker je 100jko večino zanimivosti že delil z vami, sem se odločila, da vam predstavim kratek načrt spremembe tega praznika: Če bi bilo po moje, vam po resnici povem, da bi imela valentinovo vsak dan! Vendar zaenkrat ga pustimo, kot po starem, na 14.februarju. Vseeno pa bi ga malo priredila- vsekakor bi bil dela prost dan, čas za zaljubljence ter starejše partnerje, da »pocukrajo« svojo zvezo. Kot vemo, se je iz pretekle skromne rože, ukradene s sosedovega vrta, ter romantične podoknice razvila prava norija za praznjenjem polic v trgovinah, zato bi pretirano ponudbo tisoče različnih medvedkov prepovedala, ter dala parom malo misliti. Naj si omislijo nekaj, kar bi popestrilo njihovo zvezo. Že takšne, pogoste filmske ideje o romantiki, se mi ne zdijo slabe za valentinov praznik, naprimer gledanje zvezd v dvoje, romantična večerja, kampiranje v neznanem, obisk adrenalinskega parka ali pa ogled kakšnega filma, koncerta. Ajmo, otroke v varsto ter možgane za en dan na off, dragi zaljubljenci!
Kar se mi zdi dobro pri valentinovem je to, da prisili partnerje, da si končno posvetijo malo svojega prostega časa, s tem mislim še posebej starejše pare, ki so zelo zaposleni vsak s svojo službo, ter dan iz dneva tekajo po otroke na to in ono igrišče. Zdi se mi, da ne poznam ravno veliko moških, ki bi ženi kar tako, da ji polepšajo dan, kupili kakšno vrtnico, jo doma pričakali s kosilom. Sicer, pa priznam, sem tudi sama med nakupovalci vse te krame v trgovinah. Zelo rada nakupujem darila, še raje pa gledam oči, polne pričakovanja, med trganjem rdečega papirja, ki obdaja darilo. Zdi se mi, da bi se z izgubo vseh teh praznikov, počutila tako enolično, zdolgočaseno. Vsi dnevi na koledarju bi bili iste barve, ter posamezen letni čas ne bi, poleg vremenskih razmer, zaznamovalo nič tradicionalnega. Vsekakor pa, dokler ni navada praznikov vojskovanje, jih praznujmo! In to na čim bolj inovativne načine… Moški pa ne pozabite svojim dragim povedati, kako zelo radi jih imate…

100jko: …pa še nasvet, če želite ostati dekletu v spominu za valentinovo. Rože ovenijo, jih pozabi. Parfumi se nabirajo, pozabi na tvojega. Uhani se pogubijo in pozabijo. Čokolada se poje ter prav tako pozabi. Toda če jih ne kupiš nič, tega ne bo pozabila, do konca življenja. Pa še poceni je! Uživajte!

Problem istospolnih partnerjev

Avtor Oflajn torek, 27. januar 2009

Doncha: Pozdravljeni, dragi bralci. Zopet je tu vaša najljubša Antena, ter z njo tudi najina rubrika. Naj vas opozorim, da bodo od zdaj naprej besedila, ki jih piševa s 100jkotom, objavljena tudi na blogu Lajfstajl, na spletni strani http://oflajn.blogspot.com, kjer lahko predlagate teme, z nama delite mnenja, naju pohvalite ali celo skregate…

100jko: Kaj pa to kak lepo sem jaz spedenal blog? Tako lep je... Pa pozabla si tud povedat, da....

Doncha: Torej, ljudje smo unikati. Vsak zase, nekaj posebnega, nekaj drugačnega. Vseskozi se pojavljajo skupine »posebnežev«, ki povzročijo velik BUM v družbi. Kaj je normalno in nenormalno se določa le s količino pripadnikov posamezni skupini. Torej, kdo smo, da sodimo, kaj je prav in kaj narobe? Kaj sprejemljivo in kaj ne?

100jko: Em... Očitno se me ignorira. Naprimer meni je čisto ne sprejemljivo, da me nekdo prekine v sredini stavka, ko ravno govorim o zelo...

Doncha: Ob vsakem koraku nas spremlja kopica plakatov, ki oglašujejo od telefonov pa do gobove juhe. Veliko projektov se odvija tudi okoli teme enakost, demokracija, pravice… V času, v katerem se poudarja svobodno voljo, pa se vseeno srečujemo z raznimi nasprotovanji in upiranji proti drugačnim. Tistim, katerih drugačnost je bila položena v zibelko, še bolj pa tistim, ki so si jo pridobili skozi razvoj- z vplivi družbe, morda družine, celo samodejavnosti. Izpostavila pa bi problem istospolnega partnerstva.
Ni skrivnost, da se istospolno partnerstvo pri moških pojavi že v času prvih civilizacij. Zakaj prej pri moških, kot ženskah? Sklepam, da sta na to vplivali takratna družba ter kultura, saj so bile ženske v večini podrejene svojemu možu, kot pa narekuje Dioniz, so v tem času živeli zelo razuzdano, ter ves čas žurirali.
Kako je s tem danes? Homoseksualstvo je bilo vedno prisotno, le da se o tem ni govorilo. In če ste danes na strani demokracije, se boste jutri zgrozili ob strastnem poljubu dveh fantov. Imam prav? Takšne stvari so še vedno velik tabu. Družba bolj sprejema lejzbike kot geje, verjetno zaradi večnih moških sanjarjenj npr. o sexy dvojici pri spolnih igricah. Priznajmo pa si, da je homoseksualstvo danes že skoraj »v modi«.
Nekako se ne morem odločiti na katero stran naj stopim. Ker me ljudje sprejemajo takšno kot sem, z vsemi svojimi slabostmi in prednostmi, si tudi za druge želim enak občutek zadoščanja in mirnega življenja. Ljubezen je vsekakor boljša, kot sovraštvo, pa naj se razvije med dvema ženskama, moškima ali pa med moškim in žensko. Podpiram tudi poroke med istospolnimi partnerji. Komu mar še nekaj papirjev, s katerimi se zaobljubimo svojem partnerju? Smo z istospolno poroko prikrajšani s čim? Ima to kakšen poseben vpliv na nas? Nima. Strinjam se z vsem, dokler se par ne odloči za posvojitev. Že res, da s posvojitvijo sirota dobi starše, dom in toplino, vendar menim, da bi zaradi predsodkov družbe, ne sprejemanja drugačnosti otrok moral prestati veliko hudega. Družba bi ga verjetno odrivala, se iz njega norčevala, kljub temu, da sam ni kriv ničesar. Nekako pa se mi zdi, da bi se otrok po zgledu staršev odločil za istospolnega partnerja, ko bi odrastel. In tako bi se nadaljeval cikel, ki bi pripeljal do popolne enakosti, mogoče celo prevlade istospolnih družin.
Kot pravijo »čudna so pota Gospodova« in le on je tisti, ki lahko sodi. Kaj pa vem…


100jko: Uff! Danes si pa zbrala temo. A nisem jaz ponavadi filozof? Problem istospolnih partnerjev? A je to res neki problem? Pa niti ni. Osebno nimam nič proti homoseksualno usmerjenim ljudem. Ampak nekako nočem imeti stika z njimi. Zakaj? A v naravi vidimo dve želve, ki se naskakujeta? Vidimo kdaj opičje samice da se naskakujejo vse povprek? Pa recimo, da slučajno vidimo kaj takega. A obstaja kateri izmed vas, dragi bralci, ki bi se mu to zdelo normalno? Pomoje ne. Prepričan sem celo, da je homoseksualnost neke vrste psihična motnja. Pravzaprav imam občutek, da je pravih gejev zelo zelo malo. Veliko več je teh gej wannabejev, ki želijo tako pritegniti pozornost. Se spomnem ko so se pri mojih 14 dekleta stiskale pa objemala pa tubi poljubljale, če so bile dovolj pod vplivom. Pa to niso počele ker so bile lejzbike, daleč od tega,to so počele ker so želele biti opažene. Hotele so, da se o njih govori in razmišlja. Hja no... a ni zdaj isto? Če si gej se moreš obleči v roza srajčko, rumene hlače, nositi roza svilen šal in govoriti kot, da so mu z upanjem, da boš kdaj ime žensko odpadla tudi jajca. Meni se zdi to prenapihovanje gejstva nekaj čisto neprimernega. Izpade ravno tako kot, da želi povedati celem svetu da je gej. Pa smo spet tam – pozornost. A je naklučje, da je večina moških gejev obkrožena z kopico ženskih prijateljic. NI. Mogoče mu res ni več do sexa z žensko, mu pa na vsak način ugaja biti v njihovi družbi. Pa ne rečem, da je narobe,da ime ženske prijateljice. Ampak, da pa hodijo skupaj k frizerju, pedikerju, masaže in konec koncev tudi skupaj lulat. Pomeni morajo moški geji postati ženska? Zanimivo. Zakaj se to pri ženskah ne dogaja? Pomoje ker ženske postanejo lejzbike zaradi drugih razlogov. Meni se zdi da se lejzbike oddaljijo od moškega spola, želijo svetu dokazati, da ne potrebujejo moških. Mogoče pa nočejo biti v stiku z moškimi, da jih slučajno ne zanese nazaj na stara pota. Hjooooj no, zdaj se vsi geji prijemajo za glavo in mislijo kak nimam pojma – gej se rodiš. Mhm. Zato pa vsak moški gej najprej vstraja z žensko dve leti, potem pa postane gej. Kr neki... Aja, da se dotaknem teme o istospolnih družinah. Odobravam, sploh pa to posvajanje. Pa naj bo otrok ozmerjan v šoli, pa naj ima slab vzor doma, pa naj se mu celo šanse da postane gej povečajo. Še vedno je bolše to, kakor pa stradanje na ulici ali v samota v domih.
Neglede na vse kar sem tukaj povedu ostajam odprtomiselen. Kaj pa vem. Mogoče se tudi meni zmeša ob tej ženski (Doni) in postanem gej. Nikoli ne veš...

Moški-Ženska

Avtor Oflajn torek, 13. januar 2009

100jko: Pozdrav, dragi bralci. Novo leto je mimo, počitnic je konec, vsi se pripravljamo na delavne tedne, ki so pred nami. Z Dono sva se odločila, da bova temo za Antenin blog izbirala izmenično. Torej, tokrat je na vrsti moja skromnost. Od mene lahko pričakujete globoke in težke teme, ki vam bodo dale misliti skozi cel dan...

Dona: Seveda, 100jkove teme bodo od zdaj naprej vaša prva skrb… moški ego!

100jko: Ti pa veš ja! No pa začnimo...
Ste si kdaj predstavljali, da bi postali nasprotni spol vsaj za en dan? Če pogledamo moško stran bralcev, sem 100% prepričan, da bi se vsi najprej prijeli za joške. No, vsaj jaz vem, da bi se.

Dona: Pacek...pa saj maš moje!

100jko: Hja, jaz bi si omislil večje. Sicer pa poleg jošk na ženskah res ne vidim nič dobrega. Če pa bi žensko postavili v moško telo, bi bila le-ta popolnoma navdušena. Kar naenkrat bi bila sposobna sama odpreti flašo, namesto luknje, ki jo dela vsake 3 tedne tečno, bi zdaj imela mogočno cev in nikoli ne bi imela problemov s čakanjem na wc-ju. Prav tako bi bila navdušena nad mišicami in sposobnostmi, ki bi jih pridobila. Opazila bi, da lahko skoči 10cm višje, da lahko naredi več kot eno in pol skleco, ter ugotovila kaj dejansko pomeni »musklfiber«. Pa, da ne bo kdo reku, da se samo oziram na stvari fizične narave. Ker smo večji, imamo večje glave, posledično večje možgane kar seveda pomeni, da smo pametnejši. Ženska v moškem telesu bi končno ugotovila čemu služijo ogledala na avtu ter kar naenkrat bi imela občutek kako ga voziti. Najbolj presenečena bi bila, ko bi stopila v trgovino kjer prodajajo računalnike in ostalo, s tehnologijo povezano šaro. Razlika med CD-jem in DvD-jem bi bila očitna kot beli dan, pa tudi gumbi na daljincu ne bi bili neznanka. Pa bodimo malo »žleht« in za hec dajmo žensko v telo moškega, ki je zaseden. Tako ubogo dekle ugotovi, da zelo težko komunicira z lepo žensko tako, da jo gleda v oči – pogled ji vedno uhaja malo nižje. Spoznala bi tudi, da ji je vedno težje kontrolirati tisto cevčico tam spodaj. Občutek bi imela kot, da ima le-ta čisto svojo voljo. Potem pa bi to žensko v moškem telesu postavili pred njeno punco. Ker smo žleht, se delajmo kot, da je punca ravno v tistem tednu, ko ima nagnjenost, da je bolj tečna kot vse ostale tedne. Mogoče bi takrat začele ženske razumeti, kako razumljivi in prijazni smo fantje. Razlogi zakaj smo moški med gledanjem nogometa čisto gluhi za vse krike in vriske, postanejo popolnoma očitni... Moški ne znajo delati 7 stvari naenkrat. NE! Oni počnejo eno, a to tako kot treba.
Hja, bolj ko razmišljam, bolj sem vesel, da žensk ne moremo dati v moško telo, ker bi potem vse hotele biti moški. Koga pa bi mi potem nervirali ter hkrati imeli radi?



Dona: Če že ženske nimamo nič dobrega razen prsi, po tvojem mnenju, zakaj si jih potem moški raje ne povečate ter postanete homoseksualci? Nekako se mi zdi, da si spregledal kar nekaj značajskih ter telesnih lastnosti, ki jih imamo ženske. Boš rekel, da se moški ne zaljubite v žensko kot v celoto, temveč le v prsi… verjetno nikoli ne pogledate ustnic, ritke, oči, nikoli vam ni všeč naš nasmeh, humor, radovednost, sramežljivost? Moški in ženske smo narejeni tako, da se dopolnjujemo. Tisto, kar ne znamo me, naredite vi, ter obratno.
Zdaj pa se, drage moje, postavimo v telo moškega. Odpovejmo se vsej depilaciji, ki se ji posvečamo celo leto, urejanju nohtov, likanju las in podobno. Grozno! Prebivanje v dlakavih telesih, s pivskimi trebuščki nikakor ni za nas. Kar naenkrat se nam med nogama pojavil opletajoči se korenjak, ki vseskozi povzroča težave. Poslovimo se od prednosti, ki nam jih ponuja očarljivost: Le kdo nam bo plačal pijačo v gostilni? Kdo ustavil na cesti, med štopanjem? Kdo spregledal kakšen prekršek? Dal višjo oceno v šoli? Mogoče tudi ponudil službo? Sicer pa so raziskave pokazale, da so ženske v povprečju za tri odstotke inteligentnejše od moških. Kaj torej delate s tako velikimi možgani? Menim, da nam razmišljanje v vašem telesu ne bi povzročalo velikih težav, če poenostavimo: Glava moškega je sestavljena iz štirih praznih vsebin: v prvi je gumbek s katerim uravnavajo življenjske procese, drugi gumbek namenjen tehniki in tehnologiji, tretji gumbek- gumbek za pospravljanje in red-ta že dolga leta ne deluje. Pridemo do četrtega gumbka, ki vsebuje centralni sistem, ki zelo dobro deluje le na en ukaz: SEX- kjerkoli, kadarkoli, s kolikor hočeš, samo, da je. V obeh glavah se dogajajo nerazložljive kemijske reakcije, ki dvigujejo pritisk, bogatijo domišljijo in povzročajo fobije pred visenjem predmetov. In kaj je najhujše v vsej tej izmenjavi teles: moški imajo slabšo povezavo med levo in desno poloblo, pomeni, da lahko opravljajo le eno nalogo hkrati. Torej bi se mogle odpovedati nakupovalni mrzlici, ko v trgovini med pomerjanjem oblačil poslušamo po radiu naš najboljši komad, ga zraven pojemo, se po telefonu pogovarjamo z babico, svetujemo prijateljici kaj naj kupi, imamo nadzor nad otrokoma, ki se podita med policami, ter se hkrati odločujemo kaj bomo skuhale popoldne za kosilo. Neprecenljiva sposobnost super žensk!
Tako kot se ženske zdimo moškim zapletene in zakompleksane, tako se tudi moški zdijo nerešljiva uganka. Zakaj takšno ne zanimanje za ličila, obleke, nakupovanja, ter zakaj tako velika ljubezen do avtomobilov, računalnikov, ter nasploh stvari, ki se tičejo tehnike in tehnologije. Nikoli ne bomo razumele…

Pomen cartanja za ženske

Avtor Oflajn nedelja, 11. januar 2009

Doncha: Popolna neznanka za moške svetove. Ne toliko zaradi naše zakompliciranosti, temveč zato, ker nas nikoli niso poskušali razumeti. Smo bolj čustvena bitja, ki si želimo nežnosti in romantičnosti. Ne pravim, da nismo tudi divje in živahne… seveda smo, le da se vedno nato vrnemo nazaj k nežnosti, ko se zdivjamo.
In v vsem tem našem umirjanju potrebujemo nekoga, ki nas pocrklja po dolgem in po čez, ki nam da vedeti, da smo nekaj posebnega, da nas ima rad, da se čutimo ljubljene in varne. Ni pomembno kje, kdaj in zakaj, samo, da je cartanje! Nežni dotiki, miljoni poljubov, vse kar si lahko želimo.
Ženske smo multipraktiki, ki potrebujejo za delovanje lepe besede ter nenehno pozornost. In ravno moški so tisti, ki nam dajejo samozavest, samozaupanje, dobro voljo, ki jo nato uporabljamo na vseh drugih področjih, na katerih smo aktivne.
Torej moški, če hočete uspešno žensko, jo naredite srečno.


100jko: Jst bom o tej temi kratki in jedernat. Sj ni pene da vas lubčkamo, objemamo, pazimo, mazimo in te stvari. Tko, da je moje sporočilo preprosto:

Pred je kul, pol me pa pust mal pri mir!
(moški razumejo)

Kaj pričakujeva od Silvestrske noči?

Avtor Oflajn petek, 2. januar 2009

100jko: Lep pozdrav dragi bralci. To, kar trenutno berete, je novopečeni Antenin blog. Piševa ga Marko Stojanović, znan tudi kot 100jko (20) in Dona Gomilšek – Doncha (16). Blog bo poln hudih, globokoumnih razmišljanj in razglabljanj o tem, zakaj so ženske bolj smotane kot moški.

Dona: …In zakaj so moški tako zagledani vase, da dejansko verjamejo, da so boljši in, da bi brez problemov preživeli brez žensk (:

100jko: Hecam se! Pa saj veš, da ne morem iz svoje kože. Nič drugega mi ne daje večjega veselja, kot to, da te mučim. Trenutno ne vem kaj pisat in sem v blokadi. No... mogoče se v naslednji sekundi in pol kaj spremeni … ne... ni se ... jebi ga... Samo nekaj me pa res zanima. A sem jaz edini, ki ga je strah veselega decembra? Toliko fešt, toliko različnih dogodkov in toliko dela. Kot novopečenemu brucu mi žurke niso nič tuje, ampak toliko različnih, v tako kratkem času je pa izziv tudi najboljšim…

Dona: …In verjetno tudi izziv, kako se izgovoriti pred punco, da lahko med vikendom pobegneš na žur? Vsekakor bom verjetno prva, ki ti bo, celem zašmrkanem, naslednji dan kuhala čaj… Torej, lep pozdrav še iz moje strani. Ravnokar ste dobili razlog več, zakaj boste listali Anteno (beri: in se za dalj časa ustavili na najini strani).
Torej, kaj pričakujeva od Silvestrske noči??


Dona: December si predstavljam kot mesec tisočerih lučk, nakupovalnih mrzlic, vonja po cimetu in piškotih, okrašenih smrečic, ki se bohotijo v dnevnih sobah... Motivi, ki kljub vsakoletnem ponavljanju, v nas še vedno prižigajo posebna pričakovanja. Takšna, ki se morda rojevajo vedno znova, ali pa so v nas zarisana že vse od malih nog, ter tvorijo nek popoln vzorec, kako naj bi se ta magični čas odvijal.
Še posebej dekleta, kot predstavnice nežnejšega spola, nanj gledamo kot na nekaj posebnega, kot čas velikih priložnosti in upamo, da se bo ravno v odštevalnem času do novega leta, poleg nas, s šampanjcem v roki, pojavil hudo dober tip. 5,4,3,2,1 in že nazdravljaš z noro simpatičnim kosom mesa, ki se je tako skrivnostno kot sam pravi "slučajno" zaletel vate, ter ostal priliman na tvoj obraz naslednjih nekaj minut. Ženske nasploh hrepenimo po pozornosti moških, katerih oči izdajajo in hkrati veliko skrivajo. Upam si trditi, da bi se vsaj dve tretjini žensk strinjali z mano, če ne več... Sama spadam v podskupino "žensk romantičark", ki nikakor ne morejo brez sanjarjenja. Ravno zato si od Silvestrovega večera obetam zelo veliko, ter včasih Mojega zelo nerada delim z njegovimi pivskimi kolegi :). Zato raje izkoristim Božič za neskončna cartanja ob svečkah, na Silvestrovo pa se posvetim kuhančku ter norenju naokoli. Prestopiti v novo leto samski?? Ah, kaj pa vem... mogoče je za mladostnike 16minus to res zanimivo, pa vendar dajem prednost tako opevanem Silvestrskem poljubu, ki je višnja na vso praznično smetano.
Kaj me tokrat čaka? Me bodo razveselili, pocartali, napili ali celo užalostili?? Če sta Božiček in Dedek Mraz prebrala moje pismo, bo vse OK. Puncam pa nasvet: »Fante na vrvico!«


100jko: „Fante na vrvico!“ Hehehe. Na verigo draga, verigo! OK. Šibam na temo. December – mesec tisočerih stvari. Večeri, ko v prijetni družbi sediš v krogu s prijatelji in uživaš v globokih debatah, ki nastajajo. Najbolj mi je ostal v spominu tisti hudo hladen večer, ko smo razglabljali o tem, kako vse stvari dobijo dvojčka po nekaj kozarcih kuhanega vina. Hja, kaj ta mraz počne s človeškim umom :) Kje sem ostal? Aaa... Silvestrovo je čas, ki okupira moje možgane za daljše obdobje. Dan pred, razmišljam le o tem kje bom, s kom bom, kakšen bom, kje bom prespal in kdo bo nudil prevoz. Dan po novem letu pa je vedno zelo kratek. Prebudi me nežen glas, katerega lastnica me je rodila dvajset let nazaj: „Marko!!! Dej mi prosim povej kak ti je uspelo zasrati čisto vso obleko?! Razumem, da umažeš bulerje ampak kako ti uspe umazati čisto vsak kos obleke? Misliš da bom jst pucala za tabo!?“ Ta nežen glasek me v tistem trenutku resnično ne moti, ker se v moji glavi odvija film prejšnjega večera... S kom sem ležal tam na ledu? Kdo nas je fotografiral? Zakaj nisem prespal pri punci? A je tamala kej jezna? Komu sem pomagal jelene klicat? In kdo od naših se je metal po stopnicah? Na vsa ta vprašanja in še mnoga druga dobivam odgovore čez cel dan. Včasih je toliko lukenj, da se počutim kot detektiv. Če pa sem iskren, pa vam moram povedati, da večino odgovorov niti nočem vedeti... Kakorkoli že. O letošnjem praznovanju vem le to, da bom „prisiljen“ deliti prvi silvestrski poljub z mojo drago, da bom verjetno gledal ognjemet in da se bom glasno drl, ko bomo odštevali zadnje sekunde tega leta. Ostalo za enkrat ostaja v megli. Nekateri starejši bi lahko ob branju tega prispevka celo pomislili, kako neodgovorna je današnja mladina, da v vsako početje vključuje alkohol in glasno dretje. Hja, nimam nič konkretnega povedati v naš zagovor, tako, da vas zapuščam s prepevanjem tega komada: „Delam kar paše mi, le enkrat se živi...“ od Šank Rock-ovcev.

Srečno 2009 vam želita 100jko in Doncha!